Življenje išče pot
4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin.
Življenje išče pot
4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …
Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …
Komentar Časnik.si
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Komentar Časnik.si
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Življenje išče pot
Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.
Življenje išče pot
Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.
Svetovalnica
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Svetovalnica
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Informativni prispevki
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
Informativni prispevki
Naš pogled
V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.
Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.
Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.
Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.
S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.
Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.
Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.
Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.
Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.
Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države?
Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
Slovencem po svetu in domovini
Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Svetovalnica
Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe.
Spoznanje več, predsodek manj
Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Sobotni duhovni večer
Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.